Ste delodajalec in odgovorni za podjetje

ter delovna mesta?

Preberete informacije o ukrepih, ki jih lahko uporabite glede na novo interventno zakonodajo

(stanje na dan 22.4.2020)

PONUDBA ZA PODJETJA

Od 29,00 € dalje

Ste eden izmed tistih direktorjev, vodij, lastnikov, podjetnikov, ki se v trenutnih izrednih okoliščinah sprašuje kaj storiti?

 

Delavci, finance, poslovanje, davki, prispevki, obrazci, interventni zakoni, soprispevek države,…

 

Vsak dan se odpirajo nova vprašanja, univerzalnega naslovnika za odgovore pa ni.

Kar storimo mi za vas je sledeče:

 

  1. POŠLJETE nam vaše trenutno stanje, problematiko ter vprašanja.
  2. Strokovnjaki pravnega in finančnega področja opravimo PODROBNO ANALIZO
  3. Za vaše podjetje oziroma organizacijo pripravimo PRAVNO-FINANČNO MNENJE s predlaganimi koraki in najboljšimi možnostmi za vašo varnost in obstoj.
  4. SKUPAJ z vami izpeljemo IZBRANE UKREPE – nudimo stalno podporo v celotnem postopku restrukturiranja – pripravimo vso potrebno dokumentacijo, poročila, korespondiramo s pristojnimi organi, izpolnimo ustrezne obrazce ter vložimo potrebne vloge.

Čakanje na delo doma

Napotitev na čakanje na delo doma ureja 138. člen ZDR-1. Ukrep je predviden za primer, ko delodajalec začasno, vendar najdlje za 6 mesecev ne more zagotavljati dela delavcem, zato lahko za namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.

 

Kaj mora delodajalec storiti:

 

  • poslovodstvo sprejme odločitev o napotitvi delavcev na čakanje,
  • določi delavce, ki jih bo napotil na čakanje (število ni določeno oziroma omejeno),
  • določi obdobje napotitve (začetek, konec oziroma do preklica),
  • določi način poziva delavcev nazaj na delo (telefonsko, pisno oziroma preko elektronske pošte),
  • izda pisno odredbo posameznemu delavcu,
  • pisno odredbo vroči delavcu – osebno, po pošti ali preko elektronske pošte,
  • delavca v odredbi pouči, da se je dolžan nemudoma odzvati na poziv, naj se vrne na delo ter, da se je v času napotitve dolžan izobraževati.

 

Delodajalec delavcu obračuna nadomestilo plače za čas napotitve na čakanje. Nadomestilo plače znaša 80% delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V primeru, da so delavcu nastali stroški zaradi izobraževanja, je delodajalec dolžan povrniti stroške v zvezi z delom v skladu s 130. členom ZDR-1, kar predstavlja povračilo stroškov za prehrano ter prevoz.

Povračilo nadomestila plače zaradi karantene

Dne 29. 3. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) (Uradni list RS, št. 36, z dne 28. 3. 2020), ki ureja delno povračilo izplačanih nadomestil delavcem, ki jim je bila s strani ministrstva odrejena karantena, ter ne morejo opravljati dela.

 

Določbe ZIUPPP glede začasnega povračila izplačanih nadomestil delavcem, ki so napoteni na čakanje na delo, se ne uporabljajo za čas veljave Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

 

Delodajalec povračila izplačanih nadomestil plače ne sme uveljavljati, če je:

 

  • davčni neplačnik, ki ima na dan vloge 50 EUR ali več neplačanih in zapadlih davčnih obveznosti,
  • davčni nepredlagatelj obračunov za preteklih 5 let do dneva vloge,
  • neredni izplačevalec plač oziroma prispevkov 3 mesece pred napotitvijo,
  • nad njim uveden postopek insolventnosti.

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove, kot je določena v 7. odst. 137. člena ZDR-1.

 

Delodajalec uveljavlja pravico do povračila plačanih nadomestil plače z vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje, vloženo v 8 dneh od odločbe, vendar najpozneje do 30. 9. 2020.

 

Na podlagi podane vloge, delodajalec z Zavodom RS za zaposlovanje sklene Pogodbo o delnem povračilu izplačanih plač, način izračuna, višino povračila, vsebino zahtevka in priloge, razloge za zavrnitev zahtevka, roke za izplačilo ter obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje Zavodu. Delodajalec vlogi priloži kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Povračilo nadomestila plače zaradi čakanja na delo in zaradi razloga višje sile

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Dne 11. 4. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

(Uradni list RS, št. 49, z dne 10. 4. 2020), ki ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.

 

Na tem mestu opozarjamo, da se ZIUZEOP uporablja namesto ZIUPPP v primerih napotitve na čakanje na delo, za čas trajanja začasnih ukrepov.

 

Po ZIUZEOP ima pravico do povračila izplačanih nadomestil plače vsak delodajalec (mora izstopati), razen:

 

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, seznam posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna lahko najdete tukaj
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. 3. 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

 

Dodaten pogoj je, da so do pomoči upravičeni le tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 %,  ki jim bodo po njihovi oceni čisti prihodki od prodajev letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019..

 

V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.

 

V primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, je do pomoči upravičeni so tudi tisti delodajalec in se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. 3. 2020.

 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 5. 2020.

 

Delavec se mora med čakanjem na delo, na zahtevo delodajalca vrniti na delo do 7 dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

 

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100%.

 

Delodajalec delavca pisno napoti na zacčasno čakanje na delo v skladu z odlocčitvijo iz 1. odstavka 21. člena ZIUZEOP. V pisnem napotilu delodajalec določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje glede upada poslovanja in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Višina nadomestila plače delavcem

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove, kot je določena v 7. odst. 137. člena ZDR-1.

 

Nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v Sloveniji, ki je 940,52 EUR bruto.

 

Ne glede na ZDR-1, za čas trajanja začasnih ukrepov velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena z ZIUZEOP.

Postopek povračila izplačanih nadomestil delodajalcem

Izplačano nadomestilo delavcu, država povrne delodajalcu v višini, ki ne presega 1.753,84 EUR bruto zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Kar pomeni, da bo delodajalec dobil povrnjeno neto izplačilo delavca povečano za plačano akontacijo dohodnine, do maksimalne vsote 1.366,24 EUR.

 

Delodajalec mora vložiti vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje preko portala za delodajalce dostopno tukaj. Vlogo je potrebno vložiti v 8 dneh od napotitve delavca na čakanje oziroma najkasneje do 31. 5. 2020.

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

 

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

Vlogi delodajalec priloži izjavo, da zaradi posledic epidemije, ne more zagotoviti dela oziroma za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oziroma dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

 

Pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. 3. 2020 dalje, če vloži vlogo v 8 dneh od 11.04.2020 in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Zavod za zaposlovanje odloči o vlogi v roku 8 dni s sklepom. Sklep mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

 

Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

 

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo oziroma, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem predhodno obvesti Zavod za zaposlovanje.

 

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec.

 

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo plače višje od povprečne plače, potem za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddajo ločen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od nadomestila plače, ki presega znesek 1.753,84 EUR obračunajo in plačajo v celoti.

 

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo ter krizni dodatek

Za delavce, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji ter obvezno zavarovani na podlagi ZPIZ-2, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevke v tem času v celoti plačuje država. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1), z navedbo vrste dohodka 1002.

 

Do oprostitve plačila prispevkov niso upravičeni v mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih (4. odstavek 14. člena ZPIZ-2) ter delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna, občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, ki ima več kot deset zaposlenih na dan 13. 3. 2020.

 

Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2.821,74 EUR bruto, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Za mesec marec se krizni dodatek izplača v sorazmernem delu od 13.3.2020 dalje, za vsak delovni dan, ko je delavec delal v višini 9,09 EUR. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela (npr. koriščenje letnega dopusta, bolniški stalež itd.).

 

Če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu, ti so upravičeni do dodatka v celoti.

 

Osebe, ki so zaposlene s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, so upravičene do celotnega kriznega dodatka. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

 

Zavezanci za izplačilo kriznega dodatka so tudi invalidska podjetja ter zaposlitveni centri.

ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV ZA POSLOVNE SUBJEKTE

 

Dne 29. 3. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalec (ZIUOPOK) (Uradni list RS, št. 36, z dne 28. 3. 2020), ki ureja možnost kreditojemalcev pri banki ali hranilnici zaprositi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev.

 

Posamezne kreditne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije tj. do 23. 3. 2020 niso zapadle v plačilo.

 

Za odlog plačila kreditnih obveznosti lahko zaprosi:

  • gospodarska družba,
  • zadruga, društvo, zavod, ustanova ter fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1,
  • samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Sloveniji,
  • nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • fizična oseba, ki je državljan Slovenije ter ima stalno prebivališče v Sloveniji.

 

Velike gospodarske družbe v skladu s 55. členom ZGD so tiste, katerih:

–       povprečno število delavcev v poslovnem letu presega 250,

–       čisti prihodki od prodaje presegajo 40.000.000 EUR, in

–       vrednost aktive presega 20.000.000 EUR.

 

Velike družbe morajo vlogo za odlog plačila kreditnih obveznosti utemeljiti in predložiti:

  • da imajo plačane obvezne prispevke, davke in druge dajatve,
  • da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
  • da bi takšno plačilo povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe,
  • opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
  • izjava, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da ima na dan vloge odloženo plačilo teh obveznosti oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

 

Gospodarske družbe, ki so razvrščene kot mikro, majhne ali srednje velike družbe v skladu s 55. členom ZGD, ter zadruga, društvo ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnile dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba morajo vlogo za odlog plačila kreditnih obveznosti utemeljiti in predložiti:

  • da ima plačane obvezne prispevke, davke in druge dajatve,
  • da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
  • opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
  • izjava, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da ima na dan vloge odloženo plačilo teh obveznosti oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

 

V primeru, da je kreditojemalec opravljal dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom prepovedano poslovanje, se v vlogi za odlog plačila obveznosti sklicuje na vladni oziroma občinski odlog ter ni potrebno predložiti opisa poslovnega položaja in utemeljitve, kot je navedeno zgoraj.

 

Zakon se uporabi tudi za novo sklenjene kreditne pogodbe v času njegove veljavnosti od 29. 3. 2020 do sklepa Vlade RS o prenehanju razlogov.

 

Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Tako se podaljša tudi končni datum zapadlosti kreditne pogodbe, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

 

Banka in kreditojemalec skleneta aneks k kreditni pogodbi prav tako se lahko sporazumno dogovorita drugače kot to predpisuje zakon.

Naj vam naši pravniki pomagajo zdaj!

 

Kako delujemo? Preverite našo ponudbo !

Pošljite nam povpraševanje

[]
1 Step 1
Spoštujemo vašo zasebnost
keyboard_arrow_leftPrevious
Nextkeyboard_arrow_right
FormCraft - WordPress form builder

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve