Je poslovanje vašega podjetja ogroženo?

Boste primorani odpuščati pa ne veste kako?

Morate hitro reagirati, da ne postanete plačilno nesposobni?

Samo hitri ukrepi lahko v negotovih časih zaščitijo vaše podjetje.

Ne želite, da se ponovno pojavi kriza, kot pred 12 leti?

Naj vam naši pravniki pomagajo zdaj!

Še imate možnost, da rešite podjetje pred insolventnostjo!

PREVERITE KAKO

Ali je tudi vaše podjetje žrtev epedemije?

Vam je drastično upadlo poslovanje?

Čutite finančne posledice? 

Imate zapadle obveznosti do drugih podjetij? 

Še imate možnost, da se rešite pred insolventnostjo! 

Kakšne so vaše zakonite možnosti?

  1. Napotitev delavcev, da delajo od doma,
  2. Delavce napotiti na začasno čakanje na delo doma,
  3. Zaposleni je zbolel za novim virusom – bolniški stalež, davčni vidiki in plačilo prispevkov
  4. Izvršbe na odprte terjatve, ki jih imate do drugih podjetij
  5. Finančno prestrukturiranje
  6. Zmanjšanje obsega poslovanja brez odpuščanj – reorganizacija dela
  7. Davčni odlog ali obročno plačilo terjatev, ki jih imate proti Finančnemu uradu
  8. Državne pomoči, subvencije, posebni krediti
  9. Program razreševanja presežnih delavcev

Vse je v vaših rokah, lahko ukrepate takoj zdaj in se še lahko izognete najhujšemu.

 

Ne veste, kaj bi bilo za vas najboljše? Povprašajte nas za mnenje in potrudili se bomo, da bo vaše podjetje ostalo prisotno na trgu!

sheet

PONUDBA ZA PODJETJA

Od 29,00 € dalje

Ste eden izmed tistih direktorjev, vodij, lastnikov, podjetnikov, ki se v trenutnih izrednih okoliščinah sprašuje kaj storiti?

 

Delavci, finance, poslovanje, davki, prispevki, obrazci, interventni zakoni, soprispevek države,…

 

Vsak dan se odpirajo nova vprašanja, univerzalnega naslovnika za odgovore pa ni.

 

Kar storimo mi za vas je sledeče:

 

  1. POŠLJETE nam vaše trenutno stanje, problematiko ter vprašanja.
  2. Strokovnjaki pravnega in finančnega področja opravimo PODROBNO ANALIZO
  3. Za vaše podjetje oziroma organizacijo pripravimo PRAVNO-FINANČNO MNENJE s predlaganimi koraki in najboljšimi možnostmi za vašo varnost in obstoj.
  4. SKUPAJ z vami izpeljemo IZBRANE UKREPE – nudimo stalno podporo v celotnem postopku restrukturiranja – pripravimo vso potrebno dokumentacijo, poročila, korespondiramo s pristojnimi organi, izpolnimo ustrezne obrazce ter vložimo potrebne vloge.

Čakanje na delo doma

Napotitev na čakanje na delo doma ureja 138. člen ZDR-1. Ukrep je predviden za primer, ko delodajalec začasno, vendar najdlje za 6 mesecev ne more zagotavljati dela delavcem, zato lahko za namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.

 

Kaj mora delodajalec storiti:

 

  • poslovodstvo sprejme odločitev o napotitvi delavcev na čakanje,
  • določi delavce, ki jih bo napotil na čakanje (število ni določeno oziroma omejeno),
  • določi obdobje napotitve (začetek, konec oziroma do preklica),
  • določi način poziva delavcev nazaj na delo (telefonsko, pisno oziroma preko elektronske pošte),
  • izda pisno odredbo posameznemu delavcu,
  • pisno odredbo vroči delavcu – osebno, po pošti ali preko elektronske pošte,
  • delavca v odredbi pouči, da se je dolžan nemudoma odzvati na poziv, naj se vrne na delo ter, da se je v času napotitve dolžan izobraževati.

 

Delodajalec delavcu obračuna nadomestilo plače za čas napotitve na čakanje. Nadomestilo plače znaša 80% delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V primeru, da so delavcu nastali stroški zaradi izobraževanja, je delodajalec dolžan povrniti stroške v zvezi z delom v skladu s 130. členom ZDR-1, kar predstavlja povračilo stroškov za prehrano ter prevoz.

Napotitev delavcev, da delajo od doma

Pravica do povračila nadomestila plače zaradi karantene

Dne 29. 3. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) (Uradni list RS, št. 36, z dne 28. 3. 2020), ki ureja delno povračilo izplačanih nadomestil delavcem, ki jim je bila s strani ministrstva odrejena karantena, ter ne morejo opravljati dela.

 

Določbe ZIUPPP glede začasnega povračila izplačanih nadomestil delavcem, ki so napoteni na čakanje na delo, se ne uporabljajo za čas veljave Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

 

Delodajalec povračila izplačanih nadomestil plače ne sme uveljavljati, če je:

 

  • davčni neplačnik, ki ima na dan vloge 50 EUR ali več neplačanih in zapadlih davčnih obveznosti,
  • davčni nepredlagatelj obračunov za preteklih 5 let do dneva vloge,
  • neredni izplačevalec plač oziroma prispevkov 3 mesece pred napotitvijo,
  • nad njim uveden postopek insolventnosti.

 

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove, kot je določena v 7. odst. 137. člena ZDR-1.

 

Delodajalec uveljavlja pravico do povračila plačanih nadomestil plače z vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje, vloženo v 8 dneh od odločbe, vendar najpozneje do 30. 9. 2020.

 

Na podlagi podane vloge, delodajalec z Zavodom RS za zaposlovanje sklene Pogodbo o delnem povračilu izplačanih plač, način izračuna, višino povračila, vsebino zahtevka in priloge, razloge za zavrnitev zahtevka, roke za izplačilo ter obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje Zavodu. Delodajalec vlogi priloži kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov

Dne 11. 4. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

(Uradni list RS, št. 49, z dne 10. 4. 2020), ki ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.

 

Na tem mestu opozarjamo, da se ZIUZEOP uporablja namesto ZIUPPP v primerih napotitve na čakanje na delo, za čas trajanja začasnih ukrepov.

 

Po ZIUZEOP ima pravico do povračila izplačanih nadomestil plače vsak delodajalec (mora izstopati), razen:

 

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, seznam posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna lahko najdete tukaj
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Dodaten pogoj je, da so do pomoči upravičeni le tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 %, glede na isto obdobje leta 2019, ter, da v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov, glede na isto obdobje leta 2019.

 

V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.

 

V primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, je do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalec, ki je utrpel:

 

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v
    mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s
    prihodki v mesecu februarju 2020.

 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 5. 2020.

 

Delavec se mora med čakanjem na delo, na zahtevo delodajalca vrniti na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

 

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100%.

 

Delodajalec delavca pisno napoti na zacčasno čakanje na delo v skladu z odlocčitvijo iz 1. odstavka 21. člena ZIUZEOP. V pisnem napotilu delodajalec določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje glede upada poslovanja in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

 

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove, kot je določena v 7. odst. 137. člena ZDR-1.

 

Nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v Sloveniji, ki je 940,52 EUR bruto.

POVRAČILO DELODAJALCEM

Izplačano nadomestilo delavcu, država povrne delodajalcu v višini, ki ne presega 1.753,84 EUR bruto zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Kar pomeni, da bo delodajalec dobil povrnjeno neto izplačilo delavca povečano za plačano akontacijo dohodnine, do maksimalne vsote 1.366,24 EUR.

 

Delodajalec mora vložiti vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje preko portala za delodajalce dostopno tukaj. Vlogo je potrebno vložiti v 8 dneh od napotitve delavca na čakanje oziroma najkasneje do 31. 5. 2020.

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

 

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

Vlogi delodajalec priloži izjavo, da zaradi posledic epidemije, ne more zagotoviti dela oziroma za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oziroma dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

 

Pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. 3. 2020 dalje, če vloži vlogo v 8 dneh od 11.04.2020 in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Zavod za zaposlovanje odloči o vlogi v roku 8 dni s sklepom. Sklep mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

 

Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

 

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo oziroma, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem predhodno obvesti Zavod za zaposlovanje.

 

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec.

 

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo plače višje od povprečne plače, potem za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddajo ločen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od nadomestila plače, ki presega znesek 1.753,84 EUR obračunajo in plačajo v celoti.

 

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02.

Odlog plačila prispevkov za samozaposlene osebe in kmete

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) (Uradni list RS, št. 36, z dne 28. 3. 2020) je za samozaposlene osebe uvedel odlog plačila prispevkov, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, v kolikor je na podlagi te dejavnosti vključen v obvezna zavarovanja ter nima zaposlenih oseb.

 

Do odloga plačila prispevkov so avtomatično upravičene vse samozaposlene osebe ter kmetje, ki izpolnjujejo svoje davčne obveznosti ter so na dan 29. 3. 2020 obvezno zavarovani iz naslova opravljanja svoje dejavnosti.

 

Samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost so:

 

  • samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (s.p.),
  • osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost,
  • osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost,
  • osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost,
  • osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.

 

Do odloga plačila prispevkov niso upravičene samozaposlene osebe:

 

  • ki do dne 29. 3. 2020 niso vpisane v poslovni register oziroma v drugo predpisano evidenco oziroma register,
  • ki so davčni neplačniki in imajo na dan 28. 3. 2020 50 EUR ali več neplačanih in zapadlih davčnih obveznosti in teh obveznosti niso poravnali do 6. 4. 2020,
  • ki so do dne 29. 3. 2020 pričele s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

 

Upravičenim samozaposlenim se neposredno na podlagi zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke je potrebno plačati najkasneje do 31. 3. 2022, v enkratnem znesku ali obročno.

Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi obveznega ali prostovoljnega obveznega zavarovanja in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.

 

Do odloga plačila prispevkov ni upravičena oseba:

 

  • ki do 29. 3. 2020 ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če neplačane zapadle obveznosti na dan, ko posameznik vloži vlogo, niso poravnane.
Odlog plačila prispevkov za samozaposlene osebe

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete

Dne 11. 4. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

(Uradni list RS, št. 49, z dne 10. 4. 2020), ki ureja oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete.

 

ZIUZEOP se v tem delu od ZIUPPP razlikuje, da je do oprostitev plačila prispevkov upravičen tisti, ki izpolnjuje zakonske pogoje ter vloži vlogo preko portala e-Davki.

 

Samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje, ki so na dan 11. 4. 2020 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

 

Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:

 

  • ki na dan 11. 4. 2020 ni vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (na podlagi 1. odstavka 15. člena in 1. odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2).
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

 

Osebe morajo za uveljavitev oprostite plačila prispevkov predložiti izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

 

V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

 

Za posamezni mesec so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je tisti, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:

 

  • samozaposleni, ki na dan 11. 4. 2020 opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi,
  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost in
  • kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena (obvezno zavarovanje) ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prostovoljno zavarovanje v obvezno zavarovanje) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.
  • družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

 

Upravičenci so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 EUR za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. 3. 2020 do uveljavitve tega zakona tj. 11. 4. 2020.

 

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan 11. 4. 2020 neplačane zapadle davčne obveznosti.

 

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema e-Davki predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje ZIUZEOP, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

 

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

 

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

 

Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. 4. 2020 za mesec marec, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 25. 4. 2020.

 

Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. 4. do 30. 4. 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže FURS do 10. 5. 2020.

 

Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. 5. do 31. 5. 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže FURS 10. junija 2020

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Za delavce, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji ter obvezno zavarovani na podlagi ZPIZ-2, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevke v tem času v celoti plačuje država. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1), z navedbo vrste dohodka 1002.

 

Do oprostitve plačila prispevkov niso upravičeni v mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih (4. odstavek 14. člena ZPIZ-2) ter delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna, občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2.821,74 EUR bruto, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Za mesec marec se krizni dodatek izplača v sorazmernem delu od 13.3.2020 dalje, za vsak delovni dan, ko je delavec delal v višini 9,09 EUR.

 

Če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu, ti so upravičeni do dodatka v celoti.

Delo od doma

Delodajalec lahko v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) enostransko zaradi izrednih okoliščin, ki so nastale v Sloveniji – razglasitev epidemije – spremeni vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi. Sprememba je le začasna, dokler trajajo take okoliščine. To pomeni, da lahko delodajalec odredi delo od doma. Pri tem je potrebno delavcu izplačati celotno plačo. Delavci so upravičeni tudi do povračila stroškov za prehrano ter nadomestila za uporabo sredstev pri delu od doma.

 

Poudariti je potrebno, da gre za izjemne okoliščine z namenom, da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.

Delo od doma

Davčni vidiki

V primeru, da se vaša družba znajde v slabi finančni situaciji, postane trajneje nelikvidna ali izgubi možnost pridobivanja prihodkov, na katere ne more vplivati lahko pri FURS zaprosi za odlog ali obročno odplačilo davka. Druga ugodnost pa je odlog ali plačilo z zavarovanjem. Odlog je predviden za največ 24 mesecev oziroma 24 obrokov.

Davčni vidiki
Finančno prestrukturiranje

Finančno prestrukturiranje

V primeru finančnega prestrukturiranja je mogoče koristiti obročno plačilo davka v 60 mesečnih obrokih, a le družbe, ki so srednje ali velika podjetja.

Postopek finančnega prestrukturiranja je urejen v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zahteva sprejem določenih korakov, ki so predpisani.

 

Kaj dejansko pomeni finančno prestrukturiranje?

 

Gre za ukrepe:

 

  1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  2. pri kapitalski družbi: povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
  3. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

Izvršba

Vsekakor je zaradi trenutne izredne situacije najbolje najti skupno rešitev za upnika in dolžnika na miren izvensodni način, v kolikor pa to ni možno, ima upnik opcijo vložiti izvršbo.

Izvršba se najenostavneje vloži elektronsko na podlagi verodostoje listine (računa, seznama odprtih postavk). Z izvršbo se lahko poseže na sredstva na transakcijskih računih, premičnine, nepremičnine, terjatve, ki jih ima dolžnik do tretjih.

 

Za posebnosti, omejitve in vse okoli izvršbe nam napišite sporočilo. Pomagam, svetujemo in zastopamo vas tudi v primerih izvensodnega urejanja vaših razmerij.

Izvršba

Program razreševanja presežnih delavcev

Gre za ukrepe delodajalca, ko v roku 30 dni glede na število zaposlenih, preneha potreba po zaposlovanju določenih delavcev. O ukrepu se je potrebno dogovoriti s sindikatom, če je ta organiziran ter z Zavodom za zaposlovanje, kamor je potrebno posredovati program razreševanja presežnih delavcev.

 

S programom se določi, kateri so presežni delavci glede na objektivne kriterije ter se jim po pravilno izpeljanemu postopku vroči redna odpoved.

 

Postopek je zahteven ter časovno dolgotrajen (2-5 mesecev).

ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV ZA POSLOVNE SUBJEKTE

 

Dne 29. 3. 2020 je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalec (ZIUOPOK) (Uradni list RS, št. 36, z dne 28. 3. 2020), ki ureja možnost kreditojemalcev pri banki ali hranilnici zaprositi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev.

 

Posamezne kreditne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije tj. do 23. 3. 2020 niso zapadle v plačilo.

 

Za odlog plačila kreditnih obveznosti lahko zaprosi:

  • gospodarska družba,
  • zadruga, društvo, zavod, ustanova ter fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1,
  • samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Sloveniji,
  • nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • fizična oseba, ki je državljan Slovenije ter ima stalno prebivališče v Sloveniji.

 

Velike gospodarske družbe v skladu s 55. členom ZGD so tiste, katerih:

–       povprečno število delavcev v poslovnem letu presega 250,

–       čisti prihodki od prodaje presegajo 40.000.000 EUR, in

–       vrednost aktive presega 20.000.000 EUR.

 

Velike družbe morajo vlogo za odlog plačila kreditnih obveznosti utemeljiti in predložiti:

  • da imajo plačane obvezne prispevke, davke in druge dajatve,
  • da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
  • da bi takšno plačilo povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe,
  • opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
  • izjava, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da ima na dan vloge odloženo plačilo teh obveznosti oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

 

Gospodarske družbe, ki so razvrščene kot mikro, majhne ali srednje velike družbe v skladu s 55. členom ZGD, ter zadruga, društvo ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnile dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba morajo vlogo za odlog plačila kreditnih obveznosti utemeljiti in predložiti:

  • da ima plačane obvezne prispevke, davke in druge dajatve,
  • da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
  • opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
  • izjava, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da ima na dan vloge odloženo plačilo teh obveznosti oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

 

V primeru, da je kreditojemalec opravljal dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom prepovedano poslovanje, se v vlogi za odlog plačila obveznosti sklicuje na vladni oziroma občinski odlog ter ni potrebno predložiti opisa poslovnega položaja in utemeljitve, kot je navedeno zgoraj.

 

Zakon se uporabi tudi za novo sklenjene kreditne pogodbe v času njegove veljavnosti od 29. 3. 2020 do sklepa Vlade RS o prenehanju razlogov.

 

Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Tako se podaljša tudi končni datum zapadlosti kreditne pogodbe, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

 

Banka in kreditojemalec skleneta aneks k kreditni pogodbi prav tako se lahko sporazumno dogovorita drugače kot to predpisuje zakon.

Naj vam naši pravniki pomagajo zdaj!

 

Kako delujemo? Preverite našo ponudbo !

Pošljite nam povpraševanje

[fc id=’3′ align=’center’][/fc]

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

 

  • dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 evrov ali več (šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge);
  • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Posebnost za osebe, katerim je bila odrejena karantena:

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

 

Omejitve:

  • napotitev za največ 3 mesece oziroma
  • za čas odrejene karantene

 

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki trenutno znaša 892,50 EUR bruto. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela pa se povrne v celoti.

Prikaže večZmanjšaj